Kvačkan srčni utrip – simbol ljubezni v rdeče-beli prej

Barbara Jenko je svojo ustvarjalno pot začela že v osnovni šoli, kjer jo je v svet ročnih del popeljala mama. Njeni prvi izdelki so bili gubelini – ročna dela, ki so terjala veliko natančnosti, potrpežljivosti in občutka za detajle. Ta temeljna znanja so kasneje postala izhodišče za nadaljnje raziskovanje različnih tehnik.

Sledile so osnove kvačkanja in pletenja, ter izdelava tapiserij in makramejev. V srednji šoli je že samostojno ustvarjala oblačila in dekorativne izdelke za dom, pri čemer je uspešno združevala estetiko in uporabnost. Posebej ji je bilo ljubo tudi vezenje – predvsem prtov, v katere je vtkala svojo ustvarjalno noto in tradicionalne vzorce.

Njena strast in nenehna radovednost sta jo vodili tudi k izdelavi vozlane čipke in ročno vezenih čestitk za katere je prejela certifikat Obrtne zbornice Slovenije, ki potrjuje kakovost in tradicionalno vrednost njenega dela.

Pomemben mejnik v ustvarjalni poti je sodelovanje v vseslovenskem projektu Slovenija kvačka, katerega pobudnica je bila Jadranka Smiljič. Projekt je združil ustvarjalke in ustvarjalca iz 212 občin Slovenije, ki so s kvačko v roki ustvarjali izjemen simbol narodne in lokalne pripadnosti – kvačkane občinske grbe. V sklopu projekta je nastalo omenjeno število kvačkanih občinskih grbov, ki je bil vsak natančno izdelan po izvirni heraldiki posamezne občine. Barbara je sodelovala pri izdelavi grba Ilirske Bistrice, ki danes krasi sejno sobo občine. Projekt je presegel vse meje pričakovanj – ne le da je povezal številne ustvarjalke, temveč je dosegel tudi svetovni rekord. Zavoda ustvarjalno srce je uradno vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov za najdaljšo kvačkano verigo občinskih simbolov, ter še drugih kvačkanih izdelkov, ki potrjuje tako umetniško kot skupnostno vrednost njihovega dela.

Poleg tega ji posebno zadovoljstvo prinaša dejstvo, da njena kvačkana slika podobe Dragotina Ketteja krasi tudi Osnovno šolo Dragotina Ketteja in slika čebele Osnovno šolo Antona Žnideršiča, kjer s svojo prisotnostjo bogatijo prostor in navdihujejo mlade k ustvarjalnosti.

Barbara ostaja predana raziskovanju novih tehnik in prenosu znanja naprej. Njeno delo je tiha, a mogočna pripoved o ljubezni do ustvarjanja, spoštovanju tradicije in moči skupnosti, ki jo povezujejo niti – dobesedno in simbolično.